Pot se je kot vsako leto začela v Novem mestu. 13 klanovcev ter 3je voditelji smo se vkrcali na vlak za prestolnico Slovenije. Tam smo imeli prvo sveto mašo, z nje pa smo tekli na vlak proti Jesenicam, ki nas je vodil seveda preko Jesenic, Karavank ter še naprej skozi sosedo Avstrijo. V vlaku so bili kupeji, kar je sprožilo vsesplošno zmedo ter evforijo. Nekje sredi Avstrije smo prestopili in nato še enkrat, dolker nismo prišli na češki vlak. Ker imajo na Češkem nekako isto kvaliteto železniških prevozov kot v Sloveniji, smo se počutili dokaj domače. Kmalu po prihodu na češko smo se naučili prvi češki besedi. To sta bili pivo ter dobry den. Obe smo s pridom uporabljali. V Prago smo prspeli ob devetih zvečer. Prvi vtis je bil zelo čuden, saj smo se malo iskali ter orientirali ter zašli med neke komunalne delavce… Nato še eno razočaranje, saj hostel v katerem naj bi bili sploh ni bil odprt. Po nekaj časa so nas naselili v nek drug hostel bližje centra. Vsekakor odlična poteza, saj smo si zvečer lahko malce pobližje ogledali lokalne znamenitosti. Prvi vtis je bil popravljen. Polni pričakovanja so eni prej, drugi malce kasnej potonili v prvo noč na taboru, ki smo jo preživeli na jogijih. Zjutraj smo odrinili na nedeljsko mašo v Plečnikovo cerkev, katero smo si po maši tudi ogledali. Zanimivo je bilo tudi to, da smo se peljali z metrojem. Sledil kratki ogled Prage. Nekaterim je bila bolj, drugim manj ušeč. Isti dan smo se ponovno vkrcali na vlak, za sever Češke, kjer smo naslednjih nekaj dni hodili ter imeli pravi skavtski tabor. Pravzaprav smo začeli v Nemčiji oz. nekje na meji med Češko in Nemčijo. Takoj nas je očarala prečudovita narava. Videli smo tudi znamenit naravni most ter res izjemne razglede.
Bilo je lepo… Nismo dolgo hodili in prišli smo do nekega kampa, ki je na prvi pogled deloval zelo prijazno. Tam smo se ustavili ter na igrišču za odbojko postavili bivak. Pred spanjem smo še kartali, začel je padati dež, nato smo odšli spat. Že čez kakšni dve urci, nas je dež pregnal iz bivaka in vsak se je moral znajti po svoje. Največ nas je noč preživelo na wcjih, nekaj jih je bilo tudi pod nadstreški bungalovov. Rad bi napisal, da nas je zjutraj zbudila prijazna gospa, vendar vsekakor temu ni bilo tako. Na wcejih nas je našla čistilka in po dolgem boju, je zmagala ona. Naj opozorim , da je imela metlo ter taktiko presenečenja. Hja, kaj smo hoteli… Hitro smo pozajtrkovali, poravnali dolg do kampa ter se odpravili naprej. Narava je bila tam res čudovita in ogledali smo si dve znamenitosti. Rad bi omenil voditeljico Mojco, ki je kljub strahu pred višino splezala na visoko skalo. Proti večeru smo prišli v neko nemško vas in voditelji so nam zrihtali hišo, pod strogimi pogoji, da bo že ob desetih tišina. Kaj smo hoteli… Vendar noč ni bila prijetna, saj smo spali pod streho, odzunaj pa je bilo vedro ta večer je en študent povedal tudi strašno zgodbico… Poleg tega mi je bilo zaradi tiste noči žal, da s seboj nisem uzel kozmodisk, saj so bila tla nenavadno trda. Vsekakor smo preživeli ter se zjutraj odpravili naprej… Ves dan smo preživeli v Nemčiji. Standart v Nemčiji je zelo dražji kot na Češkem, kar so občutile tudi naše denarnice, ko smo fantje šli natočit vodo… Jedli smo makarone in kuhali na kuhalnikih… Prišli so rangerji (pa ne rojal al pa power… ). Odprt ogenj je prepovedan in zato se je Peter odločil ter rešil situacijo tako, da je gorilnik vrgel v grmovje… Ah, bilo je res lepo… Voditelji so nas nato peljali do nekih pečin… Rekli so da bomo tu prenočili… Vsi smo ratali sitni, češ da tu že ne bomo spali, saj smo si komaj naravnali hrbte od prejšne noči… Voditelji so uporabili svoj diktatorski vpliv, za kar sem jim kar najbolj hvaležen, saj smo usi spali kot dojenčki… Ta večer je bil res nevrjeten… Čudovita narava, čudovita večerja, čudovito petje, zvezde… Mislim, da je bila magija v zraku… Naslednje jutro je bilo pomembno za vse, saj so maturantje dobili svoje rezultate, ostali pa smo se veselili z najbolšo maturantko Tino, saj je veljal tihi dogovor, da časti… Naj še zapišem, da so vsi sprejeti na fax… Preden smo odrinili je zapihal veter in čez pečine je padla vrečka… Nekdo se je požrtvovalno vrgel za njo, vendar je ni mogel rešiti… Torej odrinili smo naprej proti Badschandau… Za kosilo smo se ustavili ob nekem potočku in odšli smo se umit. Za punce to sploh ni bilo vprašanje, saj je bil to šele njihov prvi stik s tekočo vodo. Fantje kakopak, smo se stuširali že v kampu… Pot nas je nato vodila preko Pfafendorfa do bližnjega hribčka nad Badschandauom, kjer smo ponovno postavili dva bivaka. Večer smo zaključili tako kot se spodobi… S petjem ob ognju… Tudi to noč je padal dež, vendar nas ni namočilo, saj je naše znanje bivakeranja do tega večera napredovalo… Zjutraj smo se odpravili po čudoviti naravi do gradu Königstein, ki je bil izredno veličasten. Poudarek je na izjemno… No, ponovno smo se odpravili na vlak proti Machovemu jezeru na Češkem… Okrog jezera je polno kampov ter polno dejavnosti… V enem izmed kampov smo tudi preživeli noč. Naslednji dan je bil poln vragolij ter dogodivščin… Imeli smo pedalin, plavali smo, voziili smo se z gokardi, šli smo na sladoled, priznam, malo smo se tudi skregali, vendar smo vse skupaj rešili… Noč smo preživeli na bližnjem hribu, kjer smo pekli picka. Picek je bil prečudovit. Naslednji dan so nas voditelji poslali na izhod. Torej naj poudarim, da to ni bil tiste vrste izhod kjer bi prespali. Dobili smo se že isti dan… Prišlo je do nesporazume in nekateri smo odšli na hrib, na katerega ne bi bilo potrebno… Skupaj smo se nato odpravilido bližnega gradu, ki pa je bil zaprt… Prenočišče smo si našli v bližini žitnega polja, kjer smo imeli fotošuting… Uglasbili smo tudi tri pesmi od Alojzita Grozdeta ter igrali smo se morilca… Zjutraj je večina ljudi odšlo na grad, nekateri pa smo ostali ter imeli zajtrk v postelji… Ponovno smo se ukrcali na vlak ter odrinili v mesto, kjer nam je Tomaž zrihtal prenočišče pri svojemu prijatelju duhovniku v tistem mestu. Mestece oz predmesteje Prage je bilo čudovito. Privoščili smo si kraljevsko kosilo. Zvečer smo se vsi stušerali, pekli čevape, imeli smo tudi filozofsko debato… Imeli smo tudi torto, kajti Franci je praznoval 24 let svojega rojstva. Naslednji dan smo se s trolo odpravili na avtobusno postajo Prage, kjer smo se srečali z Ondrejom, predstavnikom praških skavtov, ki nas je lepo sprejel ter nas odpeljal v skavtski dom, malce izven centra Prage. Tam je bila plezalna stena, kar smo s pridom izkoristili. Zvečer nas je Ondrej peljal na večerni ogled Prage in šele takrat smo spoznali resnično lepoto tega mesta. Naslednji dan smo si ogledali še nekatere dnevne značilnosti Prage, kot so Hradčani, KFC, tiste lutke, ki se sprehajajo ob polni uri, Starbucks coffe, Hard rock cafe in še bi lahko našteval… Nakupovali smo spominčke in razno kramo za domov. Ubistvu smo imeli prosti čas. Za zvečer smo ponovno nabavili mesa ter drugih dobrot, kajti bil je zadnji večer. Lepo smo zaroštiljali, nažalost pa nas je pregnal dež. Zjutraj smo ustali ob zelo nečloveški uri, kajti ob sedmih smo že imeli vlak proti domu. Pot se ni tako vlekla, kajti bili smo zmatrani in smo spali. V Ljubljani nas je pričakala voditeljica Teja, ki ni bila z nami. Prinesla nam je nože in vsi smo bili veseli. Poslovili smo se od voditeljev ter nato nadaljevali z vlakom proti Novemu mestu.
Rad bi poudaril, da je bil tabor izredno čudovit, poln doživetij in klan Novo mesto 1 je ponovno dokazal, da če se česa lotimo in nas voditelji fejst brcajo v rit, da lahko naredimo marsikaj. Rad bi seveda omenil še use udeležence tabora. Predstavnika grebenskih Bačarju, Tina in Gregor. Sestri Pušavec, Saša in Mirjam. Brat in sestra Gorenčič, seveda sta to Gregor in Sabina. Ko smo že pri Mirnopeškem koncu nej omenim še Tanjo. Tu so še Jože, Peter, Marko, Franci, Mojca, Tomaž, vsekakor ne smem pozabiti omeniti Tjaše. Tu sva še predstavnika skavtov iz družine Rataj, Eva ter seveda moja malenkost, Jan. Naj zaključim poroćilo z besedami; Bilo je lepo…
Spisal: Preudarni orel