Bil je dan Gospodov, 18. 7. 2013, ko se je zgodil ta hud brodolom. Zaneslo nas je na obale Podgozda. Odločili smo se, da se ne vdamo, pač pa da se bomo borili in preživeli.
Najprej smo si postavili tabor, šotore, členar, jambor. Zvečer smo bili utrujeni, vendar zadovoljni, sledil je zabavni večer. Odkrili smo, da je med nami tudi izkušeni brodolomec Jero, ki nas je naučil brodolomski pozdrav ter nekaj brodolomskih zvijač. Prvi dan brodoloma je za nami...
V naslednjih dnevih smo nadgradili naš tabor. Postavili smo vodove kuhinje, toaletni prostor, hladilnico ter organsko jamo. V okolici so se potepali ljudožerci, tako, da smo si postavili tudi stražni stolp. Z ljudožerci smo se kasneje tudi spopadli v nočni igri. Bilo je strašno, vedndar smo jih ugnali...
Našli smo tudi reko, poimenovali smo jo Krka. Tam smo se kopali, naredili skakalnico, splav ter se umivali. Predvsem slednje je pomembno za preživetje, da se ne razpasejo bolezni.
Ob večerih smo si čas krajšali s petjem, igrami in dobro voljo. Ob mraku smo zakurili ogenj, da bi nas opazila kakšna mimoidoča ladja. Imeli smo tudi krst novih brodolomcev. Svojo točko pa je imel tudi čarodej Luka.
Dva dni pred rešitvijo smo v svet poslali najstarejšo skupino. V njih smo položili vse upe na našo rešitev in ta je tudi prišla. Pisalo se je leto Gospodovo 2013, 26. 7. Prišli so starši in nas rešili. Brdolom je bil za nami, mi pa smo odšli vsak v svoj dom, vsak s svojimi spomini, izkušnjami in dogodivščinami. Bilo je zelo lepo in če bi bil vsak brodolom tak, verjemite mi, bilo bi več brodolomcev.
Preudarni orel