Tabor je za vsakega skavta vrhunec skavtskega leta, saj otroci in mladostniki z voditelji preživijo teden dni v naravi, se marsikaj naučijo in spletejo prijateljstva. Letos so imeli novomeški volčiči, izvidniki in popotniki skavtski tabor istočasno in so ga zaključili na skupnem delu v Špeharjih.
Najstarejša skupina popotnikov je potovala od Špeharjev preko Kozic do Muhve vasi. Nato so se spustili do Spodnje Bilpe, od koder so pot nadaljevali z rafti in po Kolpi prispeli do Spodnjih Radencev.
Izvidniki in vodnice so teden od 14. do 20. julija preživeli v Špeharjih, kjer so postavili tabor s tabornimi zgradbami. Po vodih so si en obrok dnevno skuhali v kuhinji, ki so jo postavili sami, odšli so na potep, na katerem so si pri domačinih sami prislužili prenočišče. Ob povratku so spoznavali zavetnika sv. Jurija, se krepili v športnih igrah, opravljali dnevne zadolžitve in se kopali. Obiskala jih je četa Ljubljana 4, s katero so se preizkusili v športnih igrah. Vsak večer je potekala tudi nočna igra kraja zastave, v kateri so dvakrat uspešno ubranili svoj ponos. Vsak večer se je seveda veselo zaključil ob ognju.
Tabor najmlajših volčičev in volkuljic je potekal od 17. do 20. junija na Sinjem Vrhu. Otroci so spoznavali Knjigo o džungli, imeli so veliko igro, delavnice, v katerih so izdelovali svečke, lutke, panjske končnice, čolničke iz lubja, tomahavke, obeske iz filca, rožne venčke in se učili postavljati ogenj. Veliko so se tudi gibali, plavali, igrali košarko, imeli vodne igre, iskali skrita sporočila in zvečer na ognju pekli hrenovke.
V petek, 20. julija se je dobrih 80 skavtov vseh starostnih skupin dobilo v Špeharjih. Vsi so oblekli nove modre puloverje, saj letos novomeški steg praznuje 15-letnico obstoja. Sledile so športne igre, dan pa se je zaključil z veselim večerom ob ognju.
V soboto so se taboru pridružili odrasli skavti in starši. Mame medvedke in očetje Pastirji so se organizirali v dva voda. Vsi skupaj so v veliki igri Gorjanskega medveda rešili nadlog in nevarnosti, nato pa so se podali na pot preživetja, na kateri so se preizkusili v plezanju, spuščanju s škripcem, dvoboju, blatni kopeli ... Sledilo je umivanje in namakanje v Kolpi. V deževnem popoldnevu so potekale delavnice, v katerih so izdelovali rakete, savno v naravi, slike s semeni, kreme in sirupe, šivali blazinice in črke iz filca, se učili samoobrambe in v glasbeni delavnici spisali himno tabora. Zvečer so ob ognju zaigrali legendo o nastanku novomeških skavtov, zapeli in zaplesali.
Nedelja je bila namenjena slavnostnemu zaključku s sveto mašo, ki jo je vodil g. Igor Stepan, pri kateri je dalo skavtsko obljubo 26 novih skavtov. Po skupnem kosilu in druženju so še zadnjič spustili zastavo, podrli šotore in taborne zgradbe ter se z lepimi spomini vrnili domov pod Gorjance.
Pojoča bobrka