Največji dogodek v zgodovini slovenskega skavtsva - tabor Jamboree 2008 “NOROST KI DELUJE”
Sobota, 14. junij. Bilo je še jutro, zgodeej. Pande smo imele ta dan skupaj z vodom Medvedk iz Dola pri Ljubljani načrtovan izhod. Dobile smo se v Kandiji. Prišel je tudi Ervin, ki je pobral še zadnjo izjavo in se s tem prepričal, da nam starši dovolijo oditi, skupaj pa smo zmolili še IV molitev. Vožnja z avtomobilom do Ljubljane, malo zmede zaradi obvoznic in že smo bile pred železniško postajo v Ljubljani. 4 skavtinje, v krojih in z rutkami. Čisto same. Prvič! Ja, težko je verjet, ampak dejansko smo bile prvič nekje skupaj čisto same. Pa čeprav je bila to le Ljubljana, se nam ta še nikoli ni zdela tako velika. Po kratkem privajanju na novo okolje, smo v daljavi zagledale 5 manjših postav, v krojih. In z rutkami. Val navdušenja. Nasmeh do ušes. In še višje. Bile so Medvedke. Končno smo se dočakale. Nismo imele veliko časa za pozdravljanje, saj je vlak za v BTC že čakal. In čakal je le na nas. Ja, bile smo edine potnice. Vlak nas je spustil direktno pred Atlantisom. Ker pa je bil ta še zaprt, smo se usedle v lokal pred njim. Naročile nismo nič, kar je malo ob živce spravilo natakarico. Med čakanjem smo se malo bolj spoznale, vmes pa jedle riževo čokolado. Ko so si delavke na recepciji razjasnile pojme, da nismo iz nobene šole in tudi nismo prišle na PIL-ov žur, so nas končno spustile noter. Uaaau, vooodaaaa ! =) Vdor na bazene je verjetno izgledal malo ‘odštekano’, ampak smo se ga vse iskreno razveselile. Ker smo bile v toplicah praktično prve, smo takoj odšle na tobogane. In to ‘vajo’ ponovile cca. desetkrat. Raziskale smo vse ostale bazene oz objekte v toplicah. Vmes smo se veliko pogovarjale, obdelale vse naše in vse njihove potepe, prigode na taborih. Všeč mi je bilo, da smo se med sabo dobro ujele in tako večino časa preživele skupaj. Bile smo tudi v savni, kjer se ti odpre vsaka pora. Ker smo bile notri 20 (in ne 15 minut, kolikor naj bi bil) so nam neki otroci (ki sploh še niso bili stari 14 let, kot naj bi tudi bil ) pametovali, da se nam bodo skisali možgani. Bilo je smešno xD. V toplicah je bilo tako zelooo zabavno, da smo ostale skoraj do pol šestih. Nato smo se po hitrem postopku odpravile na vlak proti glavni železniški. Res smo imele srečo s prijaznimi strojevodjami, saj so nas zopet počakali in tako je vlak namesto ob 6.10, odšel ob 6.11. Na železniški postaji nas je strojevodja še enkrat sprijaznil z dejstvom, da gre vlak v Novo mesto šele ob 9ih zvečer =). Medvedke so vlak imele že zelo kmalu, tako da smo se poslovile. Nismo pa ostale same, saj sta vodnica in njena sestrica ostali z nami, ker sta šli kasneje na mestni avtobus. Bile smo v Mc’Donaldsu in se imele super. Med malo več kot 2-urnim čakanjem na vlak se je zgodilo veliko stvari. Med drugim smo srečale mladeniča, ki je ne dolgo nazaj očitno pokadil eno ‘travco’. Imel nas je za ’svetovno zanimivost’, in nam 10 minut govoril (in se zraven seveda lepo smehljal) da nas je do sedaj videl samo po televiziji in da smo v živo popolnoma drugačni. ?! =) (To je pohvala za vse ) Pospremile smo dekleti iz Dola na mestni avtobus, kjer smo se poslovile. Prav tako kot me, sta bili tudi oni dve mnenja, da je bil dan super. Počasi smo se odpravile čakat naš vlak. V tem momentu pa: «Punceee, a ni tisto Franci?« »Kjeeeee?!?! « Ja, bil je Franci. Ker je on itak ‘povsod’ nas je presenetil sredi Ljubljane. Skupaj smo počakali vlak in ko je prišel, smo se ukrcale. In vse skupaj se je šele začelo. »A gre ta vlak do NM?« odgovor nekega fanta: »Najbrš. Se mi zdi.« čez 5 minut (ko smo še vedno stali na postaji) pride neko dekle in vpraša nas:«gre ta vlak do Ivančne?« Naš neprepričljiv odgovor: «Najbrš.« in ko smo slišale še neke Italijane, da govorijo »Novo mesto, Novo mesto« smo bile že skoraj prepričane, da smo vlak zadele. Oziroma, bile smo ‘najbrš’ prepričane. Eno uro pa pol vožnje, to pomeni eno uro pa pol smeha, ‘babjega čveka’, iskanja udobnega položaja za dremež, spanca, sprehajanja gor pa dol po vlaku, sladkanja z bonboni, risanja po šipi, gledanja na uro in spremljanja tablic z imeni železniških postaj. In še več. Na vlaku je bilo super. Prav tako nam je bilo vsem super na našem prvem izhodu. Zelo zadovoljne in nasmejane smo se vrnile v Novo mesto.
- slike
V soboto, 7. 6. 2008, smo imeli Polhi skavtski izpit. Na njem smo morali pokazati vse svoje skavtsko znanje, ki smo si ga skozi vodova in četna srečanja pridobili v tem letu. Imeli smo 15 točk, na vsaki od njih pa se je nahajal “strogi” voditelj ali popotnik. Med drugim smo morali zakuriti ogenj z eno vžigalico, narediti številne vozle in povedati njihovo uporabo, prišiti gumb, nuditi prvo pomoč, narediti bivak, preizkusili smo se tudi v merjenju azimuta in iskanju užitnih rastlin ter pokazali svoje znanje o Bi Pi-ju. Rezultatov sicer še nismo izvedeli, bolj ali manj pa smo bili mnenja, da bo potrebno pred Jamboree-jem ponoviti še marsikatero stvar.
- slike
V sklopu priprav na Jamboree smo na letošnja četna srečanja skoraj vedno prejeli pismo. Njegov pošiljatelj ni bil nihče drug kot Jezus. V petek, 6. 6. 2008, pa nas je tud obiskal. Kot se spodobi za dobre gostitelje, smo obisk lepo sprejeli, se z njim družili, Kristusa pa smo delili tudi z ostalimi Gorjanskimi medvedi in ljudmi, ki so se na prvi petek zbrali pri sveti maši v Šmihelu. Ne boste verjeli, Kristus je bil brez noge, roke in obraza. Še dobro, da ima nas, da smo vsi mi njegove roke, noge, obraz.
- slike
Lepo sobotno popoldne smo se klanovci odpravili po sledeh volka, ki je delal velike in skoraj neopazne korake. Sledi so nas pripeljale do cerkve sv. Roka, kjer sta se skrivala naša voditelja. Tam smo se igrali zabavno igrico »Vrzi kocki in naredi«, pri kateri smo plezali na drevo, plesali s skavtom, delali stoje ob kamnu, preskakovali debla in plezali na skavta. Ker smo bili zelo aktivni smo naše trebuščke napolnili s pico in sokom.
Anja Jakše, Pojoča koala
- slike
Naslednja akcija zbiranja starega papirja bo 6. in 7. junija 2008. Začnite zbirati papir že sedaj. V prvi “rundi” smo zbrali 3 tone papirja, v drugi pa 3,5 tone papirja in 11 kg aluminija. V 3. rundi bomo zbirali tudi pločevinke in baker.
Lepota narave je zastonjska. Ohranimo to, kar nam je podarjeno.
- slike
25. 5., na dan mladosti, so na Javorovici Šentjernejčani praznovali 5 let od ustanovitve. Dogodka se je udeležila tudi manjša delegacija iz Novega mesta. Slovesnost se je začela s kvadratom in dvigom zastav. Sledil je govor stegovodkinje, v katerem se je zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali pri nastajanju stega. Posebno se je zahvalila tudi nam, dobili smo en glasen azigi zigi zaj … Potem je bil kratek kulturni program, ki so ga premierno predstavili IV-ji, ki opravljajo veščino kulturnika. V nadaljevanju smo bili priča odkritju in prvemu dvigu nove stegovske zastave. Na koncu pa je bila še pogostitev s sladoledom. Med lizanjem in kramljanjem smo izvedeli, da Šentjernejčani taborijo že od petka, prelevili so se v Slovane postavili so si podtabore in se na koncu združili v Samovo plemensko zvezo, imeli veliko igro, športne igre, nočne obljube, obiskoval pa jih je tudi čisto pravi Samov sel na belem konju.
Skratka bilo je kratko, prijetno in sladko.
Lačni rakun
