Poletni tabor volčičev in volkuljic smo začeli v torek 23. 7 .2013 V Beli cerkvi z namenom, da zaokrožimo skavtsko leto. Po začetnem zboru in uvodnih igrah smo presenečeni ugotovili, da smo izgubili prtljago,oziroma, kot nam je razkrilo puščeno pismo, so bili za izginotje opreme odgovorni zlobni pirati bratje Ludvik, Frenk in Henrik O´Shirkhan. Tako smo se podali na dolgo pot za izgubljeno opremo,polno skrivnih namigov bratov O´Shirkhan,ki nas je vodila od Bele Cerkve vse do Šmarjete. V Šmarjeti sta nas pričakala člana gusarske posadke Volčji Biser, gusar Pepe in gusarka Zalivska Rakša, ki sta rešila našo opremo pred zlobnimi pirati ter nas povabila, da postanemo del gusarske posadke, kateri smo se pridružili v posebnem obredu s tetoviranjem. Popoldan smo bili prisotni na posvetu Bratovščine Volčjega Bisera, kjer so nam kapitani ladje George Snake,Black Joe in Ariela Wulf predstavili zakone in postavo ladje zapisane v kodeksu bratovščine, ki smo jih potrdili s prisego bratovščini.
Na posvetu smo naredili tudi posebno skrinjo vrednot, kamor smo pisali naše vrednote, skrinja vrednot pa nas je tudi opominjala na dobra dela,saj je gusarska ladja Volčji biser ladja dobrohotnih gusarjev. Sledil je veseli večer,na katerem smo proslavili prisego vseh novih gusarjev. Vsak večer tabora pa smo pisali tudi ladijski dnevnik, kamor smo zapisali naše vtise in dobra dela. V sredo je bil čas namenjen izdelovanju naše gusarske opreme. Vsak gusar si je izdelal svoj gusarski klobuk, svojo papigo in gusarski nakit, tako da smo po delavnicah bili pripravljeni na prave gusarske izzive. Tako smo se v popoldanskem času preizkusili v vodnih igrah, ter se na koncu spopadli z vodnimi balončki, kjer so krajši konec potegnili kapitani George,Ariela in Joe,saj se je posadka gusarjev in gusark spravila z vodnimi baloni nad svoje kapitane. V četrtek pa smo se soočili s še eno težko nalogo, saj smo morali najti izgubljen zaklad.
Da smo zbrali koščke zemljevida, ki so označevali mesto zaklada smo morali preko številnih gusarskih nalog, ogrožale pa so nas tudi bolezni. Izkazalo se je da zaklad leži nekje v Klevevžu, kamor smo se odpravili takoj po kosilu in pogumno premagovali brzice, dokler nismo našli zaklada. V Klevevžu smo se gusarji počutili kot doma na odprtem morju, saj imajo tam bazen. Zvečer smo se okrepčali še pri gusarski mami, ki nam je postregla s sladoledom, za večerjo pa so bile palačinke. Petek je bil slovesen dan, ki se je začel z izdelovanjem majic gusarjev in obeski za gusarje, ki so ponazarjal naše vrednote. Čeprav je bilo popoldne zelo vroče, smo našli moči za igro roverčka, proti večeru pa smo odšli na skalo posveta, kjer smo volčičem, ki so opravili plene prišili gumbke na rutke, kot znak napredovanja.
Večer smo preživeli ob ognju toastih in pečenih bananah. Nato smo se poslovili še od naših odhodnikov, tistih ki gredo jeseni k izvidnikom, in Bagira je z njimi še zadnjič tekel skozi džunglo. V soboto smo dopoldne pospravljali naš Šmarjetin pristan, opoldne pa so se nam pridružili starši in vsi skupaj s šmarješkim župnikom smo obhajali sveto mašo. Nato pa so se starši udeležili lova, ki so ga zanje pripravili volčiči. Morali so hoditi po vrvi, se učiti vozlov, odgovarjati na vprašanja o skavtih, se porisati po obrazu, igrati skavtsko odbojko in še kaj. Tako so si priborili kosilo na žaru in voditelji, volčiči in njihovi starši smo tako v prijetnem vzdušju zaključili uspešen poletni tabor. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas to leto podpirali in man kakorkoli pomagali, zahvaljujemo se tudi Mestni občini Novo mesto. Vabilo tudi vsem, ki bi se volčičem radi pridružili že jeseni, oktobra, ko bomo v Šmihelu sprejemali nove člane.