Gorjanski medvedje - Novo mesto 1

Kmet Janez in žena Fani sta nas po temeljitem pregledu sprejela na svojo farmo. Po izvrstni makaronovi solati, ki smo si jo privoščili za večerjo, smo si izdelali prave grebene in rože, se seznanili s pravili in se odpravili spat v svoje kurnike. Vsaka dobra nesnica zjutraj gospodarja pričaka z jajcem in tudi kmet Janez se je na sobotno jutro lahko veselil nočnih kurjih pridelkov: vsaka kura je namreč ponoči znesla en sadež! Žal pa veselje ni trajalo dolgo; sadeže nam je ukradla zvita lisica, Janez pa je prejel pismo, da nas bo v nedeljo obiskal bogati dedič kmetije Ludwig van Skavtikus, ki namerava kmetijo zaradi slabega pridelka prodati. V želji, da bi ohranili kmetijo, smo si kure izdelale mošnjičke za naše dragocene sadeže, nato pa se kljub slabemu vremenu podale na lov za lisico in ukradenimi sadeži. Njen brlog smo našli na bližnjem hribu ter jo s kurjim srdom in lokom uspešno premagali. Po povratku smo si privoščili trdo zasluženo kosilo, ki sta nam ga pripravlili dekli Lojzka in Fani. Po kosilu smo izvedeli nekaj strašljivega. Glavno kuro v kokošnjaku, Koko, je napadla strašna bolezen, kurja gripa. Solidarni kot smo, smo hitro stopili vkup in se odločili, da naši Koki pomagamo. Opravljali smo najrazličnejša dela na sosednjih kmetijah. Tako smo si prislužili koruzo. Ker se koruze ne zasluži kar tako, se je dan že prevešal v večer, ko smo končno zaslužili dovolj koruze, da smo z njo plačali zdravilo, ki je ozdravilo Koki. Sledila je kateheza, na temo medosebne pomoči, saj si tudi kure med seboj pomagamo! Za večerjo je bila seveda omleta iz jajc. Po večerji pa so stekle priprave na veseli večer. Okrasili smo naš kurnik, pripravili pesmi, hrano in igre. Ogreli smo se s kurjim plesom, sledile pa so še igre, petje in sladkarije. Zjutraj smo naredili še nekaj dobrega za naša kurja telesa z jutranjo telovadbo, nato pa smo se udeležili svete maše, kjer smo sodelovali s petjem (brez kurjih pesmi). In res, prišel je tudi bogati dedič Ludwig van Skavtikus, z namenom da proda kmetijo. Ko pa nas je videl je bil presenečen. Ni se mogel načuditi našemu napredku! Preizkusil je še vsako kuro posebej in skupaj v kurjem teku. Odločil se je, da nas obdrži na kmetiji! To je bila za nas potrditev da, smo bili uspešni. Tako smo se po kosilu vsi veseli vrnili nazaj domov, saj zna biti v kurniku pozimi tudi hladno.